Duhovne misli

V letu, ki je pred nami, bomo dnevno duhovno misel zajemali iz Posinodalne apostolske spodbude RADOST LJUBEZNI.
Papež Frančišek je na nedeljo Svete Družine oznanil, da se 19. marca letos začne Leto družine – Amoris Leatitia:

»Današnji praznik nas kliče k nujnosti, da si ponovno predočimo ideal zakonske in družinske ljubezni tako, kot je bilo poudarjeno v Apostolski spodbudi Amoris Laetitia, katere peto obletnico objave bomo obhajali 19. marca prihodnje leto. Torej bo leto razmišljanja ob Amoris Laetitia in bo priložnost za poglobitev vsebin tega dokumenta… Zaupajmo Sveti Družini, še posebej sv. Jožefu, ženinu in skrbnemu krušnemu očetu to pot z družinami vsega sveta.

Naj Devica Marija… izprosi za družine celotnega sveta, da bodo vedno bolj navdušene nad evangeljskim idealom Svete Družine in bodo tako postale kvas novega človeštva ter konkretne in vsesplošne solidarnosti.« (Papež Frančišek)

»Jezusov zgled je vzorec za Cerkev. (...) Svoje javno delovanje je začel z znamenjem, ki ga je naredil na svatbi v Kani (prim. Jn 2,1-11). (...) Preživljal je vsakdanje trenutke prijateljstva z Lazarjevo družino in z njegovima sestrama (prim. Lk 10,38) ter s Petrovo družino (prim. Mt 8,14).« (AL 64)

21.4.2021

»Evangelij družine sestavlja svetovno zgodovino od stvarjenja človeka po Božji podobi in podobnosti (prim.1 Mz 1,26-27) do dovršitve skrivnosti zaveze v Kristusu ob koncu časov z Jagnjetovo svatbeno gostijo (prim. Raz 19,9).« (AL 63)

20.4.2021

»Zakon in družina prejmeta od Kristusa po njegovi Cerkvi potrebno milost, da pričujeta za Božjo ljubezen in živita kot občestvo.« (AL 63)

19.4.2021

»Zakonska zaveza, ki je bila ustanovljena ob stvarjenju in razodeta v odrešenjski zgodovini, prejema polno razodetje svojega pomena v Kristusu in njegovi Cerkvi.« (AL 63)

18.4.2021

»Kristus je odrešil zakon in družino (prim. Ef 5,21-32) in ju ponovno vzpostavil po podobi Svete Trojice, to je skrivnosti, iz katere izhaja vsaka prava ljubezen.« (AL 63)

17.4.2021

»Božja ljubeznivost vedno spremlja pot ljudi, ozdravlja otrdela srca in jih spreminja s svojo milostjo ter jih po poti križa usmerja k njihovemu izvoru. Evangelij jasno pokaže Jezusov zgled, ki je širil oznanilo o zakonu kot polnosti razodetja, ki vnovič vzpostavlja prvotni Božji načrt (prim. Mt 19,3).« (AL 62)

16.4.2021

»Neločljivosti zakona ('Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči' Mt 19,6) ne smemo razumeti predvsem kot človeku naložen 'jarem', temveč kot 'dar' ljudem, združenim v zakonu.« (AL 62)

15.4.2021

»Jezus, sklicujoč se na izvirni namen človeškega para, potrjuje neločljivo zvezo med možem in ženo, ko pravi: 'Mojzes vam je zaradi vaše trdosrčnosti dovolil ločiti se od svojih žená, od začetka pa ni bilo tako' (Mt 19,8).« (AL 62)

14.4.2021

»Zakon je Gospodov 'dar' (prim. 1 Kor 7,7)… 'Zakon naj spoštujejo vsi in postelja naj ostane neomadeževana' (Heb 13,4). Ta Božji dar vključuje spolnost: 'Ne odtegujta se drug drugemu' (1 Kor 7,5).« (AL 61)

13.4.2021

»Nasproti tistim, ki so prepovedovali zakon, Nova zaveza uči: 'Kajti vse, kar je ustvaril Bog, je dobro in ničesar ne smemo zametavati, le da to s hvaležnostjo uživamo' (1 Tim 4,4).« (AL 61)

12.4.2021

Jezus »je z ljubeznijo in nežnostjo gledal na moške in ženske, ki so ga srečali; njihove korake je spremljal z resnico, potrpežljivostjo in usmiljenjem, ko jim je oznanjal zahteve Božjega kraljestva.« (AL 60)

11.4.2021

»Skrivnost krščanske družine lahko popolnoma razumemo samo v luči neskončne ljubezni nebeškega Očeta, ki se je razodel v Kristusu, on pa se je daroval do konca in živi med nami.« (AL 59)

10.4.2021

»Velike vrednote krščanskega zakona in družine ustrezajo tistemu iskanju, ki prežema človeško bivanje. Če vidimo veliko težav, so te klic k temu, da v nas samih sprostimo energije upanja, tako da jih prevedemo v preroške sanje, preobražajoča dejanja in v domiselnost ljubezni.« (AL 56)

9.4.2021

»Ne ujemímo se v past, v kateri bi se izčrpali s samoobrambno držo pritoževanja, temveč raje prebudimo misijonarsko ustvarjalnost! V vseh situacijah čuti Cerkev potrebo po tem, da pove besedo resnice in upanja.« (AL 56)

8.4.2021

»Zahvaljujem se Bogu, ker veliko družin – daleč od tega, da bi se imele za popolne – živi v ljubezni, uresničuje svojo poklicanost in gre naprej, čeprav na poti velikokrat pade.« (AL 56)

7.4.2021

»Ne zapádimo grehu, da bi nadomestili Stvarnika! Kot ustvarjena bitja nismo vsemogočni. Stvarjenje je obstajalo pred nami in ga moramo sprejeti kot dar. Hkrati smo poklicani, da varujemo svojo človeškost, to pa predvsem pomeni, da jo sprejemamo in spoštujemo táko, kot je bila ustvarjena.« (AL 55)

6.4.2021

»Odsotnost očeta močno zaznamuje družinsko življenje, vzgojo otrok in njihovo vključevanje v družbo. Njegova odsotnost je lahko fizična, čustvena, duševna in duhova. Ta manko oropa otroke primernega zgleda očetovskega vedenja.« (AL 55)

5.4.2021

»Enakost dostojanstva moškega in ženske nas navdaja z veseljem, da presežemo stare oblike diskriminacije in da si v družinah prizadevamo za vzajemno povezanost.« (AL 54)

4.4.2021

»Moč družine temelji bistveno v sposobnosti, da ljubimo in da učimo ljubiti. Naj bo družina še tako ranjena, vedno lahko raste, če živi iz ljubezni.« (AL 53)

3.4.2021

»Kdo danes skrbi za to, da bi bodrili zakonce, jim pomagali pri premagovanju nevarnosti, ki jim grozijo, jih spremljali pri vzgoji otrok, jih spodbujali, da ostane njihova zakonska zveza trdna?« (AL 52)

2.4.2021

»Ne zavedamo se več povsem jasno, da samo izključna in neločljiva zveza med moškim in žensko v polnosti izpolnjuje družbeno vlogo, ker pomeni trdno zavezo in omogoča rodovitnost.« (AL 52)

1.4.2021

»Nihče ne more misliti, da je slabljenje družine kot naravne, na zakonu utemeljene skupnosti, nekaj, kar družbi koristi. Prav nasprotno je res, saj to ovira osebnostno zorenje, gojenje skupnostnih vrednot ter etični razvoj mest in vasi.« (AL 52)

31.3.2021

Družinsko nasilje »predstavlja rodovitna tla za nove oblike družbene agresivnosti, kajti družinski odnosi ustvarjajo predispozicije za nasilno osebnost. V družinah, kjer ti vplivi pridejo do izraza, ni zadostne komunikacije; prevladuje obrambna drža in njihovi družinski člani se med sabo ne podpirajo.« (AL 51)

30.3.2021

»Zasvojenost z drogami povzroča trpljenje mnogih družin in jih pogosto uniči. Nekaj podobnega je z alkoholizmom, igrami na srečo in drugimi zasvojenostmi. Družina bi lahko preprečevala ali vsaj omilila težave v zvezi z zasvojenostjo, toda družba in politika ne uvidita, da družina, ki ni trdna, izgubi odzivno sposobnost za pomoč svojim članom.« (AL 51)

29.3.2021

»Zdi se, da ljudi bolj skrbi to, kako preprečiti prihodnje težave, kot da bi se ukvarjali s sedanjostjo.« (AL 50)

28.3.2021

Vzgojna naloga »je med drugim otežena s tem, da starši prihajajo domov utrujeni in brez volje, da bi se pogovarjali. V mnogih družinah sploh ni več navade, da bi skupaj jedli. Poleg televizije se pojavljajo tudi mnoge druge ponudbe za zabavo. To otežuje staršem posredovanje vere otrokom.« (AL 50)

27.3.2021

»V visoko razvitih družbah, kjer število starejših narašča, medtem ko število rojstev upada, obstaja nevarnost, da starejše dojemamo kot breme. Na drugi strani pa nega, ki jo terjajo, postavi njihove svojce na težko preizkušnjo. Kolikor bolj skušamo podaljšati življenje, toliko nujnejše je, da cenimo zadnje trenutke življenja.« (AL 48)

26.3.2021

»Družine vabim, da … svoje žalostne in navdušujoče družinske izzive – tako kot Marija – pogumno in spokojno živijo ter Božja čudovita dela ohranijo v svojem srcu in o njih premišljujejo (prim. Lk 2,19.51).« (AL 30)

25.3.2021

»Veliko občudovanje zaslužijo družine, ki ljubeče sprejmejo težko preizkušnjo ob otroku s posebnimi potrebami. Cerkvi in družbi na dragocen način pričujejo o zvestobi dáru življenja.« (AL 47)

24.3.2021

»Spolno izkoriščanje otrok je eden od najbolj pohujšljivih in sprevrženih grehov današnje družbe… Spolna zloraba otrok je še bolj pohujšljiva, če se dogaja v okoljih, kjer naj bi bili deležni posebne skrbi in zaščite: v družinah, v šolah ter v krščanskih skupnostih in ustanovah.« (AL 45)

23.3.2021

»Družina in dom gresta z roko v roki. Zato se moramo zavzemati za dosego pravic družine in ne samo posameznika. Družina je dobrina, ki se ji družba ne more odpovedati, temveč jo mora zaščititi.« (AL 44)

22.3.2021

»Slabljenje vere in verske prakse v nekaterih družbah prizadene družine in jih pušča vedno bolj same z njihovimi težavami… Ena največjih pojavnih oblik revščine v sodobni kulturi je osamljenost kot posledica odsotnosti Boga v življenju ljudi in krhkosti odnosov.« (AL 43)

21.3.2021

»Res je, da se zakonci, potem ko so bili zelo velikodušni pri posredovanju življenja, lahko po vesti odločijo, da zaradi dovolj resnih razlogov omejijo število otrok; vendar prav 'zaradi tega dostojanstva vesti Cerkev z vso odločnostjo zavrača, da država ureja to področje s kontracepcijo, sterilizacijo in celo splavom'.« (AL 42)

20.3.2021

»Kriza zakoncev povzroči nestabilnost družine in lahko zaradi ločitev in razvez privede do hudih posledic za odrasle, otroke in celotno družbo, ker slabi posameznika in družbene vezi.« (AL 41)

19.3.2021

»Današnje kulturne težnje… se zdi, da vsiljujejo čustvenost brez omejitev,(...) narcisistično, nestabilno in spremenljivo čustvenost, ki posameznikom vedno ne pomaga doseči večje zrelosti.« (AL 41)

18.3.2021

»Najti moramo besede, utemeljitve in pričevanja, ki bodo nagovorile mlade ljudi tam, kjer so pripravljeni na velikodušnost, zavezanost, ljubezen in celo junaštvo, da bodo z navdušenjem in pogumom sprejeli izziv zakona.« (AL 40)

17.3.2021

»Mislim tudi na strah, ki ga zbuja perspektiva trajne zaveze, na obsedenost s prostim časom, na odnose, ki tehtajo stroške in koristi in se ohranjajo samo, če so sredstvo za odpravo samote, če ljudem nudijo zaščito ali kakršne koli usluge. To, kar se dogaja s stvarmi in okoljem, se prenaša na medosebne odnose: vse se lahko zavrže; vsak predmet lahko uporabimo in potem zavržemo, potrošimo in uničimo, izkoristimo, dokler služi.« (AL 39)

16.3.2021

»'Dekadenčna kultura'…, 'kultura začasnega'… Tu mislim na primer na naglico, s katero ljudje prehajajo iz enega ljubezenskega odnosa v drugega. Mislijo, da je – podobno kot na družbenih omrežjih – ljubezen mogoče vključiti in izključiti in celo na hitro blokirati, kakor uporabniku ugaja.« (AL 39)

15.3.2021

»Množili smo napade na pokvarjeni svet, manjkala pa nam je dinamična sposobnost, da bi pokazali poti do sreče. Mnogi nimajo občutka, da je bilo sporočilo Cerkve o zakonu in družini jasen odsev Jezusovega nauka in delovanja. Jezus je sicer predložil zahteven ideal, a ni nikoli izgubil sočutne bližine do šibkih, kot sta bili Samarijanka in prešuštnica.« (AL 38)

14.3.2021

»V današnjem svetu se zelo ceni pričevanje zakoncev, ki se niso izkazali samo v tem, da imajo trden zakon, ampak tudi v tem, da imajo še vedno skupne načrte in ohranjajo medsebojno naklonjenost. To odpira vrata družinski pastorali, ki omogoča postopno poglobitev evangeljskih zahtev.« (AL 38)

13.3.2021

»Namesto da bi zakon predstavili kot dinamično pot rasti in uresničitve, smo govorili o njem kot o bremenu, ki ga je treba nositi vse življenje.« (AL 37)

12.3.2021

»Moramo ponižno in stvarno priznati, da je naš način, kako smo predstavljali krščanski pogled (na zakon), in način, kako smo obravnavali ljudi, v veliki meri pripomogel k nastanku tega, kar danes obžalujemo.« (AL 36)

11.3.2021

»Kot kristjani se ne moremo odpovedati obrambi zakona samo zato, da bi ne nasprotovali javnemu mnenju, da bi bili moderni ali zaradi občutka nesposobnosti spričo moralne in človeške degradacije.« (AL 35)

10.3.2021

»Ideal zakona s svojo zavezo, za katero sta značilni izključnost in stalnost, lahko izgine – zaradi koristi… Bojimo se samote, želimo si prostora zaščite in zvestobe, a hkrati raste strah pred ujetostjo v odnos, ki bi lahko zapostavil uresničitev osebnih želja.« (AL 34)

9.3.2021

»Danes pravzaprav zlahka zamenjamo pravo svobodo s predstavo, da lahko vsakdo sodi, kot se mu zdi, kot da onkraj posameznega človeka ni resnic, vrednot in načel, ki nas usmerjajo, kot da je vse enakovredno in vse dovoljeno.« (AL 34)

8.3.2021

»Svoboda izbire nam omogoča, da načrtujemo lastno življenje in razvijamo osebne potenciale, toda če tej svobodi manjkajo plemeniti cilji in osebna disciplina, se izrodi v nesposobnost, da bi se velikodušno darovali.« (AL 33)

7.3.2021

»Pretirana individualistična kultura posedovanja in užitka vnaša v družine ozračje nestrpnosti in nasilja.« (AL 33)

6.3.2021

Treba je »upoštevati rastočo nevarnost, ki jo predstavlja silovit individualizem, ki pači družinske vezi in končno vsakega družinskega člana obravnava kot otok.« (AL 33)

5.3.2021

»Boljša osebna komunikacija med zakonci prispeva k temu, da postaja celotno družinsko sobivanje bolj človeško.« (AL 32)

4.3.2021

»Vsaki družini se kaže podoba družine iz Nazareta v svoji vsakdanjosti, prežeti z napori in celo z môrami kot tedaj, ko je morala trpeti zaradi nerazumljivega Herodovega nasilja – izkušnja, ki se še danes tragično ponavlja v mnogih družinah izključenih in nemočnih beguncev.« (AL 30)

3.3.2021

»Družina je poklicana, da med seboj deli dnevno molitev, branje Božje besede in obhajanje evharistije, da bi spodbudila rast ljubezni in bi se vedno bolj preobražala v tempelj, v katerem prebiva Sveti Duh.« (AL 29)

2.3.2021

»Dejavnost posredovanja življenja in vzgoje je po svoje odsev stvariteljskega dela Očeta.« (AL 29)

1.3.2021

»S pogledom, ki obsega vero in ljubezen, milost in zavzetost, človeško družino in Božjo troedinost, motrimo družino, ki Božjo besedo zaupa rokam moža, žene in otrok, da bi sestavljali občestvo ljudi, ki so podoba enosti med Očetom, Sinom in Svetim Duhom.« (AL 29)

28.2.2021

»Prerok Ozej polaga Bogu kot očetu v usta ganljive besede: 'Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil in iz Egipta sem poklical svojega sina. Efraima sem učil hoditi, jemal sem jih v svoje naročje (...). Z vrvicami dobrote sem jih vlekel, z vezmi ljubezni; bil sem jim kakor človek, ki dvigne dojenčka k svojemu licu, nagnil sem se k njemu in mu dal jesti' (Oz 11,1.3-4).« (AL 28)

27.2.2021

»'Utešil sem in umiril svojo dušo, kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok, tako je v meni moja duša' (Ps131,2).« (AL 28)

26.2.2021

V Psalmu 131… »se kaže blaga in nežna zaupnost, ki obstaja med materjo in njenim otrokom, novorojenčkom, ki spi v rokah svoje matere, potem ko ga je podojila… Gre za že podojenega otroka, ki se zavestno oprijema svoje matere, ki ga nosi na svojih prsih. Gre torej za zavestno in ne zgolj za biološko zaupnost.« (AL 28)

25.2.2021

»V besedilih (prim. 2 Mz 4,22; Iz 49,15; Ps 27,10), se povezanost med verujočim in njegovim Gospodom izraža s potezami očetovske ali materinske ljubezni.« (AL 28)

24.2.2021

»Na področju ljubezni, ki je v središču krščanske zakonske in družinske izkušnje, izstopa še neka druga krepost, ki se v teh časih hitrih in površinskih odnosov nekoliko zapostavlja: nežnost.« (AL 28)

23.2.2021

»Zelo pomenljiv je prizor, ki kaže prešuštnico na trgu pred jeruzalemskim templjem, obkroženo s svojimi tožniki in pozneje sámo z Jezusom, ki je ne obsoja in jo vabi k dostojnejšemu življenju (prim. Jn 8,1-11).« (AL 27)

22.2.2021

»Sad ljubezni sta tudi usmiljenje in odpuščanje.« (AL 27)

21.2.2021

»Oče ali mati običajno pričujeta v svojem lastnem življenju: 'Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje prijatelje dá svoje življenje' (Jn 15,13).« (AL 27)

20.2.2021

»Kristus je kot prepoznavno znamenje svojih učencev dal predvsem zapoved ljubezni in samopodaritve drugim (prim. Mt 22,39; Jn 13,34).« (AL 27)

19.2.2021

»Ne moremo pozabiti na propad, ki ga vnaša v družbo greh, ko se človek do narave obnaša kot tiran, tako da jo pustoši ter jo sebično in brutalno izkorišča. Posledice tega so hkrati opustošenje zemlje (prim. 1 Mz 3,17-19) in gospodarska kot tudi družbena neravnovesja, zoper katera se jasno dviga glas prerokov od Elija (prim. 1 Kr 21) do besed, ki jih sam Jezus izgovarja zoper nepravičnost (prim. Lk 12,13-21; 16,1-31).« (AL 26)

18.2.2021

»Pomanjkanje delovnih mest je tragično dejstvo in v mnogih deželah na različne načine ustvarja turobno vzdušje v mnogih družinah.« (AL 25)

17.2.2021

»Brezposelnost in negotovi pogoji za delo postanejo vir trpljenja: kakor je zapisano v drobni Rutini knjigi in to omenja Jezus v priliki o delavcih, ki so prisiljeni v brezdelju sedeti na mestnem trgu (prim. Mt 20,1-16), ali kakor je to sam izkusil, ko je bil pogosto obdan s pomoči potrebnimi in lačnimi.« (AL 25)

16.2.2021

»Apostol Pavel je bil ponosen na to, da je živel tako, da ni bil drugim v breme, ker je delal s svojimi rokami in si tako zagotovil svoje preživetje (prim. Apd 18,3; 1 Kor 4,12; 9,12). O nujnosti dela je bil tako prepričan, da je za svoje skupnosti postavil železno pravilo: 'Kdor noče delati, naj tudi ne jé' (2 Tes 3,10; prim. 1 Tes 4,11).« (AL 24)

15.2.2021

»Knjiga pregovorov predstavi tudi nalogo družinske matere, katere delo je opisano v vseh svojih vsakdanjih nadrobnostih, s katerimi si pridobi hvalo svojega moža in otrok (prim. Prg 31,10-31).« (AL 24)

14.2.2021

»'Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja, da boš gledal svojih otrok otroke' (Ps 128,5-6).« (AL 24)

13.2.2021

»Delo hkrati omogoča razvoj družbe in preživetje družine ter njeno stabilnost in rodovitnost.« (AL 24)

12.2.2021

»'Obdeloval in varoval' (1 Mz 2,15). Gre za prikaz delavca, ki preobraža snov in izkorišča energije stvarstva s tem, ko prideluje 'kruh trdega truda' (Ps 127,2) in poleg tega oblikuje sam sebe.« (AL 23)

11.2.2021

»Da je delo eden od temeljev dostojanstva človeškega življenja, sledi iz prvih strani Svetega pisma, ko je rečeno: 'Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval' (1 Mz 2,15).« (AL 23)

10.2.2021

»Na začetku Psalma 128 je oče predstavljen kot delavec, ki lahko z delom svojih rok vzdržuje zunanjo blaginjo in dušni mir svoje družine: 'Zakaj sad truda svojih rok boš užival, srečen boš in dobro ti bo' (Ps 128,2).« (AL 23)

9.2.2021

»Božja beseda se ne pokaže kot niz abstraktnih tez, temveč kot prijateljica na potovanju; tudi za družine, ki se znajdejo v krizi ali sredi kakršne koli bolečine, saj jim kaže cilj poti, ko bo Bog 'obrisal vse solze z njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine' (Raz 21,4).« (AL 22)

8.2.2021

Jezus »Pozna strahove in napetosti v družini in jih vključi v svoje prilike: od sina, ki zapusti svojo hišo, in se spusti v pustolovščino (prim. Lk 15,11-32), do težavnih sinov z nerazložljivimi načini obnašanja (prim. Mt 21, 28-31)… V njem vzbudi zanimanje tudi svatba, ki lahko pusti sramoten vtis, ker je zmanjkalo vina (prim. Jn 2,1-10), ali zato, ker izostanejo povabljeni gostje (prim. Mt 22,1-10). Prav tako pozna môro zaradi izgubljenega novca v revni družini (prim. Lk 15,8-10).« (AL 21)

7.2.2021

»'Moja mati in moji bratje so ti, ki božjo besedo poslušajo in spolnjujejo' (Lk 8,21).« (AL 18)

6.2.2021

Jezus »vstopi v Petrovo hišo, kjer je njegova tašča bolna (prim. Mr 1,30-31); se pusti zaplesti v dramo smrti v Jairovi hiši (prim. Mr 5,24.36-43; Lk 8,41-42.49-55) ali v Lazarjevem domu (prim. Jn 11,1-44); sliši obupan krik vdove iz Naina spričo njenega preminulega sina (prim. Lk 7,11-15) in usliši tožbo očeta božjastnega dečka v majhni podeželski vasi (prim. Mr 9,17-27).« (AL 21)

5.2.2021

»Jezus sam se je rodil v skromni družini, ki je morala kmalu bežati v tujo deželo.« (AL 21)

4.2.2021

»Navzočnost bolečine, zla, nasilja… uničujejo družinsko življenje in njeno notranjo povezanost življenja in ljubezni. Kristusov govor o zakonu (prim. Mt 19,3-9) ni brez razloga postavljen v kontekst spora o ločitvi. Božja beseda je stalna priča te temne razsežnosti, ki se odpre že na začetku, ko se z grehom odnos ljubezni in čistosti med moškim in žensko spremeni v prevlado. 'Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj' (1 Mz 3,16).« (AL 19)

3.2.2021

»Če drži, da je Jezus zgled poslušnosti svojim zemeljskim staršem, tako da jim je podložen (prim. Lk 2,51), je tudi res, da pokaže, da življenjska izbira otroka in njegova osebna poklicanost lahko zahtevata ločitev, da bi se izročil Božjemu kraljestvu (prim. Mt 10,34-37; Lk 9,59-62).« (AL 18)

2.2.2021

»Jezus gre v pozornosti, ki jo posveča otrokom… tako daleč, da jih odraslim postavlja celo za učitelje zaradi njihovega preprostega in spontanega zaupanja.« (AL 18)

1.2.2021

»V starosti dvanajstih let (Jezus) sam odgovori Mariji in Jožefu, da mora izpolniti neko drugo, višje poslanstvo, onkraj svoje zgodovinske družine (prim. Lk 2,48-50).« (AL18)

31.1.2021

»Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji (Lk 18,3-4).« (AL 18)

30.1.2021

»Evangelij nas spominja tudi na to, da otroci niso last družine, temveč da imajo pred sabo svojo lastno življenjsko pot.« (AL 18)

29.1.2021

»Dejansko je tako, da 'kdor spoštuje očeta, dobi odpuščanje grehov, in kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade' (Sir 3,3-4).« (AL 17)

28.1.2021

»Otroci so pozvani, da sprejmejo in udejanjajo zapoved: 'Spoštuj očeta in mater' (2 Mz 20,12), kjer glagol 'spoštovati' pomeni v polnosti izpolniti družinske in družbene obveznosti, ne da bi jih zanemarili…« (AL 17)

27.1.2021

»Starši imajo dolžnost, da resno izpolnijo svoje vzgojno poslanstvo, kot pogosto učijo svetopisemski modreci (prim. Prg 3,11-12; 6,20-22; 13,1; 22,15; 23,13-14; 29,17).« (AL 17)

26.1.2021

»Družina je kraj, kjer starši postanejo prvi učitelji v veri svojih otrok. Gre za 'obrtniško' nalogo, ki se prenaša z osebe na osebo: 'In če te nekega dne tvoj sin vpraša [...] mu odgovori' (2 Mz 13,14).« (AL 16)

25.1.2021

»Psalm poveličuje družinsko oznanilo vere: 'Kar smo slišali in zvedeli, kar so nam naši očetje pripovedovali, ne bomo prikrivali njih sinovom, pripovedovali bomo prihodnjemu rodu o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči in o čudežih, ki jih je storil. Postavil je namreč v Jakobu zapoved, dal je postavo v Izraelu. Naročil je našim očetom, naj oznanjajo svojim sinovom, da to spozna prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili; da bodo vstali in pripovedovali svojim sinovom' (Ps 78,3-6).« (AL 16)

24.1.2021

»Sveto pismo ima družino tudi za kraj poučevanja otrok v veri. To se kaže v opisu praznovanja pashe (prim. 2Mz 12,26-27; 4 Mz 6,20-25).« (AL 16)

23.1.2021

»(Raz 3,20) Tako je opisana hiša, ki sprejema v svojo notranjost Božjo navzočnost, skupno molitev in zato Gospodov blagoslov. To izraža tudi sklepna hvalnica psalma 128, ki smo jo sprejeli za osnovo: 'Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Gospoda. Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja' (Ps 128,4-5).« (AL 15)

22.1.2021

»V Razodetju je prikazan nepozaben prizor: 'Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj' (Raz 3,20).« (AL 15)

21.1.2021

»Vemo, da je v Novi zavezi govor o 'Cerkvi, ki se zbira v hiši' (prim. 1 Kor 16,19; Rim 16,5; Kol 4,15; Fil 2). Življenjski prostor družine se je spremenil v domačo cerkev, v kraj evharistije, navzočnosti Kristusa, sedečega za isto mizo.« (AL 15)

20.1.2021

»Navzočnost otrok je vsekakor znamenje polnosti družine v neprekinjenosti same zgodovine odrešenja od roda do roda.« (AL 14)

19.1.2021

»'Glej, dar Gospodov so sinovi, plačilo je telesni sad; kakor puščice v bojevnikovi roki, tako so sinovi mladosti. Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul; ne bodo mu v sramoto, ko se s sovražniki spoprime pri vratih' (Ps 127,1.3-5).« (AL 14)

18.1.2021

»Pomenljivo je, da je v Stari zavezi druga najpogostejša beseda po besedi božanstvo (YHWH, 'Gospod') beseda 'otrok' (ben).« (AL 14)

17.1.2021

»Tam, kjer v hiši za mizo sedita mož in žena, se pojavijo otroci, ki ju spremljajo 'kakor oljčne mladike' (Ps 128,3); to pomeni polni energije in življenjske moči. Če so starši temelji hiše, so otroci 'živi kamni' družine (prim. 1 Pt 2,5).« (AL 14)

16.1.2021

»Sad te (zakonske) združitve je postati 'eno meso' tako v fizičnem objemu kot tudi v združitvi src in življenj in morda v otroku, ki se rodi iz obeh in bo v sebi – tako da ju ne bo združeval samo genetsko, temveč tudi duhovno – nosil 'meso' obeh.« (AL 13)

15.1.2021

»'Pridružiti se' … nam ne prikliče v spomin zakonske združitve samo v njeni spolni in telesni razsežnosti, temveč tudi v njeni svobodni ljubeči podaritvi.« (AL 13)

14.1.2021

»'Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso' (Mt 19,5). Glagol 'pridružiti se' v hebrejskem izvirniku nakazuje tesno ujemanje, fizično in notranjo pripadnost, in sicer do te mere, da se uporabi za opis združitve z Bogom: 'Moja duša se tebe drži' (Ps 63).« (AL 13)

13.1.2021

»V Visoki pesmi vzklikne nevesta v čudoviti izpovedi ljubezni in medsebojni podaritvi: 'Moj ljubi je moj in jaz sem njegova. (...) Jaz sem svojega ljubega in moj ljubi je moj' (Vp 2,16; 6,3).« (AL 12)

12.1.2021

»Jezus nas v svojem razmišljanju o zakonu napoti na … odlomek iz Prve Mojzesove knjige, … kjer se pokaže čudovit portret para s svetlimi potezami... Prva poteza je nemir moškega, ki išče 'pomočnico, njemu primerno' (1 Mz 2,18.20), sposobno premagati to samoto, ki ga vznemirja in ki je ne odpravi niti bližina živali niti vse drugo, kar je ustvarjeno… Gre za srečanje z obličjem, s 'ti'-jem, ki odseva Božjo ljubezen in ki daje 'najlepše premoženje, saj je našel ustrezno pomočnico in oporni steber'.« (AL 12)

11.1.2021

»Družina je podoba Boga, ki je občestvo oseb. Pri krstu je Očetov glas Jezusa predstavil kot svojega ljubljenega Sina in v tej ljubezni nam je dano prepoznati Svetega Duha (prim. Mr 1,10-11).« (AL 71)

10.1.2021

»Družina torej Božjemu bistvu ni nekaj tujega. Ta trinitarični vidik para se odraža tudi v Pavlovi teologiji, ko ga apostol povezuje s 'skrivnostjo' zedinjenja Kristusa in Cerkve (prim. Ef 5,21-33).« (AL 11)

9.1.2021

»Troedini Bog je občestvo ljubezni in družina je njegov živi odsev. Besede sv. Janeza Pavla II. nam pojasnjujejo: 'Naš Bog v svoji najgloblji skrivnosti ni samota, temveč družina, ker ima v sebi očetovstvo, sinovstvo in bistvo družine, ki je ljubezen. Ta ljubezen je v Božji družini Sveti Duh'.« (AL 11)

8.1.2021

"Sposobnost človeškega para, da posreduje življenje, je pot, po kateri se razvija zgodovina odrešenja. V tej luči postane rodoviten odnos para podoba, skozi katero odkrijemo in opišemo skrivnost Boga, ki je temelj za krščansko pojmovanje Svete Trojice, ki v Bogu zre Očeta, Sina in Duha ljubezni." (AL 11)

7.1.2021

"Par, ki ljubi in posreduje življenje, je resnična in živa 'podoba', … zmožna je pokazati Boga stvarnika in odrešenika. Zato postaja rodovitna ljubezen simbol notranje Božje resničnosti." (AL 11)

6.1.2021

»'In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril' (1 Mz 1,27). Presenetljivo je, da ima 'Božja podoba' kot razlagalno vzporednico prav par 'moški in ženska'." (AL 10)

5.1.2021

"Družina za praznično mizo. V središču srečamo par, očeta in mater, z njuno zgodbo ljubezni. V njiju se uresničuje tisti prvotni načrt, ki ga sam Kristus jasno prikliče v spomin: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo?« (Mt 19,4). V teh besedah odzvanja naročilo Prve Mojzesove knjige: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo« (1 Mz 2,24)." (AL 9)

4.1.2021

"Blagor vsem, ki se boje Gospoda in hodijo po njegovih potih! Zakaj sad truda svojih rok boš užival, srečen boš in dobro ti bo. Tvoja žena bo ko rodovitna trta v notranjosti tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne mladike okoli tvoje mize. Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Gospoda. Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja, da boš gledal svojih otrok otroke. Mir bodi nad Izraelom! (Ps 128,1-6)." (AL 8)

3.1.2021

"Sveto pismo zelo pogosto govori o družinah, rodovih, v njem je polno ljubezenskih zgodb in družinskih kriz, in sicer od prve strani, ko stopi na prizorišče družina Adama in Eve s svojim bremenom nasilja, a tudi z močjo življenja, ki se nadaljuje (prim. 1 Mz 4), do zadnje strani, kjer smo priča svatbi neveste in Jagnjeta (prim. Raz. 21,2.9). Tako hiša, zgrajena na skali ali na pesku, ki ju opiše Jezus, predstavlja toliko družinskih situacij, ki so sad osebne svobode njihovih članov." (AL 8)

2.1.2021

»Radost ljubezni, ki jo živijo družine, je tudi velika radost Cerkve.«

1.1.2021