Dragi bratje in sestre, pred nami so jaslice, ki želijo v nas prebuditi otroško vero, da je Bog resnično z nami. Kaj lahko vidimo v jaslicah? Na sredini pod oltarjem je vsem vidna Betlehemska votlina, malo proč od nje vidimo na drevesu nekega moža. Ujeli smo ga, ko je že lezel z drevesa. To je Zahej. Ko smo v začetku novembra brali zgodbo o Zaheju, se je porodila tema letošnjih jaslic. Poznate zgodbo o Zaheju? Zahej je bil višji cestninar in bogat človek. Ko je Jezus prihajal v Jeriho, je poskušal videti, kdo je ta, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Mnogi so godrnjali, da se je ustavil pri grešnem človeku, Zahej pa je takoj obljubil Jezusu, da z veseljem da polovico svojega premoženja ubogim, in če je koga v čem prevaral, mu povrne četverno.Jezus pa mu je rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje.«

Prepričan sem, da smo danes na nek način tukaj, ker bi kot Zahej radi videli Jezusa. Zato smo ga s sodelavci postavili v središče, ob votlino. Vsi smo Zaheji, ki si želimo videti Jezusa, ki si želimo, da bi se v nas kaj spremenilo. Hkrati pa nas je strah. Dragi bratje in sestre, želim vam, da bi to noč doživeli srečanje z Jezusom, kakor Zahej. Kako? Pomislimo, kdaj smo ga že srečali. Ob Jaslicah pa lahko razmišljamo, kako nam Jezus sam pravi, da ga lahko srečujemo v življenju. Oznanjal nam je, da ga vedno srečujemo v tistih, ki so v stiski. Zato je v jaslicah pod levim stranskim oltarjem zgodba o usmiljenem Samarijanu. Vidimo človeka, ki je padel med razbojnike in Samarijana, ki se ga je usmilil in poskrbel zanj. Jezus nam tudi to noč govori, da se bo rodil v nas, če ne bomo šli mimo tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Pravi, da je v najbolj ubogih vedno on.

Da bi doživeli božično noč, srečanje z Novorojenim, nas Jezus vabi, da si v življenju ne zatiskamo oči pred stisko drugih, kakor sta to storila duhovnik in levit. V jaslicah vidimo duhovnika, ki pred templjem že ošabno moli. Da bi doživeli božjo bližino ne zadošča molitev, potrebna je dejavna ljubezen. Ta pa zahteva od nas tveganje. V jaslicah vidimo tudi levita, ki iz varne razdalje gleda, kaj se bo zgodilo s pretepenim. Samarijan pristopi in poskrbi za reveža. Boga je mogoče najti, če ne iščemo le, da bi nas drugi imeli radi, ampak, če se mi sami potrudimo za ljubezen. Za to je potreben pogum Zaheja. Splezati dol, spustiti se in tvegati. Tvegati, da se bomo umazali, da nas bo drugi prizadel ipd.

Ko sem razmišljal, kako bi bil lahko božič bolj poln, kako bi lahko začutili, da je Bog med nami, sem se spomnil na priliko o izgubljenem sinu, ki je iskal svobodo. Da bi jo našel, se je odpravil v svet, kjer je vse zapravil. Ko svobode ne najde se vrne k Očetu, kjer končno odkrije ljubečega Očeta in topel dom. To priliko smo uprizorili v prezbiteriju, tu na sredini. Jezus nam to noč govori, naj se ne bojmo iskanja. Izgubljeni sin, je našel dobrega Očeta, starejši, grozno uglajen in pravičen, ga ni našel. Bog se da najti tistim, ki ga iskreno iščejo. Tudi to noč se bo rodil v naših srcih, če ga iščemo, če hrepenimo po svobodi, po pravem domu. On je odgovor na naša hrepenenja.

Podobno kakor izgubljeni sin je Boga iskala Samarijanka, ki jo vidimo pred mestom ob glavnem oltarju. Ko jo je Jezus ogovoril in ji povedal, da pozna njeno zgodbo, da ve, da je imela pet mož, da sedaj živi s šestim, a še vedno išče ljubezen, ki je ne more najti, ji obljubi žive vode. Samarijanka takrat v Jezusu odkrije tisto, kar je vse življenje iskala: izvir žive vode, ki bo končno odžejal njena hrepenenja. Srečala je Boga. Božič je odgovor na naša hrepenenja. Bog je z nami, želi, da ga v življenju odkrivamo tudi v zakramentih in molitvi. Prav molitev in zakramenti želijo ohranjati v nas budna hrepenenja in nas naravnajo na pravi odgovor nanje, ki je Bog sam.

Tako, dragi bratje in sestre, nas letošnje jaslice vabijo, da ne ždimo na zapečku kot starejši sinovi, nezadovoljni nad življenjem. Ne bodimo farizejsko popolni kakor duhovnik in levit. Pot do prave svobode, do prave ljubezni – pot do Boga, je vsem mogoča. Je pot Zaheja, ki spleza na smokvo, ker si prizna, da išče bolj polno življenje. Je pot Zaheja, ki se ne sramuje iskanja pred množico in prizna svojo nepopolnost in grešnost. Je pot Zaheja, ki spleza dol in tvega, ker hoče najti ljubezen, ker hoče ljubiti.

Dragi bratje in sestre, želim vam da v letošnjem božiču doživimo resnično povabilo na pot hrepenenj in udejanjanja ljubezni, da bi lahko na tej poti vedno znova rekli: Bog je z nami, je Emanuel, On ki je ljubezen sama.